Aed oz. defibrilator lahko reši marsikatero življenje, zato je zelo pomembno, da vemo, kako in v katerih primerih se ga uporablja, prav tako pa se je potrebno poučiti o tem, kje v naši bližini je nameščen najbližji defibrilator. Veliko koristnih informacij o uporabi defibrilatorja in ostalih pomembnih stvareh v zvezi z aed-jem si lahko preberete na spletni strani https://www.defibaed.si/, za nekaj osnovnih informacij pa bo dovolj že, če boste prebrali tale članek.
Bi pomagali osebi, ki bi ji nenadoma zastalo srce?
Nekateri podatki kažejo, da se zgolj v Sloveniji srčni zastoj zgodi štirim do petim osebam na dan (kakšne so šele številke v svetovnem merilu!) ali, povedano drugače, letno imamo kar 1700 oseb s srčnim zastojem. Velik delež, kar 60 % srčnih zastojev, se zgodi doma oz. v domačem okolju, zato je še kako pomembno, da prav vsak ve, kaj storiti v primeru, da oseba v vaši bližini doživi srčni zastoj.
Na žalost pa statistika kaže, da je med nami še vedno preveč ljudi, ki ne pozna temeljnih postopkov oživljanja oz. bi v situacijah, ko bi nekomu morali nuditi prvo pomoč, raje pogledali stran in nadaljevali svojo pot. Obstaja več razlogov, zakaj ljudje nočejo pomagati – eden izmed najpogostejših razlogov je gotovo ta, da se bojijo, da bodo storili kaj narobe in tako le še poslabšali stanje. Ta »izgovor« v primerih srčnega zastoja nikakor ne drži – med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja (stiskanje prsnega koša) boste morda res poškodovali oz. zlomili kakšno rebro, a zlomljeno rebro se sčasoma zaceli, izgubljenega življenja pa se ne da vrniti. Še en zelo pogost razlog, zakaj ljudje ne pomagajo je prepričanje, da bo osebi s srčnim zastojem pač pomagal nekdo drug, ki to bolje obvlada – če oseba doživi srčni zastoj sredi obljudene ulice in ima vsak mimoidoči tako mnenje, ali ima bolnik sploh kaj možnosti za preživetje? Prav nobenih, saj pri srčnih zastojih šteje prav vsaka minuta in čakanje, da bo na pomoč priskočila šele 20 oseba, ki bo šla mimo bolnika s srčnim zastojem tako rekoč pomeni smrt bolnika. Tretji pa kot razlog, zakaj ne bi pomagali, navajajo odpor, celo gnus do oživljanja – vpihi usta na usta se jim zdijo sporni oz. bi bili to pripravljeni storiti zgolj v primeru, da bi srčni zastoj doživel nekdo od domačih, tujcu pa nikoli ne bi želeli dajati vpihov. Nikjer ni rečeno, da so vpihi usta na usta nujni (seveda je oživljanje učinkovitejše, če poleg stisov prsnega koša dajemo še vpihe), že če boste izvajali zgolj stise prsnega koša, boste bistveno povečali možnosti preživetja bolniku. Sicer pa obstajajo posebne gaze, ki jih date na usta bolniku in tako nimate neposrednega stika z usti bolnika. Vsi najpogostejši razlogi, zakaj ne bi pomagali bolniku s srčnim zastojem, so torej povsem nerelevantni in bi se morali čim prej znebiti takih misli v naših glavah ter nesebično pomagati vsakemu, ki potrebuje našo pomoč.
Zakaj je aed uporaben?
Verjetno se še spomnite, da ste morali za pridobitev vozniškega izpita opraviti tudi tečaj iz prve pomoči, kjer ste se učili o temeljnih postopkih oživljanja. Povedali so vam tudi, da je ročno oživljanje dokaj učinkovito, a vendar se možnosti za ponovno bitje srca in relativno normalno življenje povečajo, če uporabite še aed. Aed je narejen tako, da ga lahko uporablja prav vsak laik, četudi se z njim še ni srečal – ima namreč le dva gumba, slikico, kam morate nalepiti elektrode, glasovno vodenje v slovenščini pa vas vodi skozi celoten postopek oživljanja. Aed-ji so nameščeni po različnih lokacijah po Sloveniji, ima ga praktično vsaka občina in celo večje vasi. Dobro je, da vsaj za svoj domači kraj veste, kje se nahaja defibrilator, sicer pa lahko v primeru, da ste v nekem nepoznanem mestu in se pred vami zgrudi človek ter več ne diha, pokličete na številko 112, kjer vam bodo povedali, kje je najbližji defibrilator (morda vam bodo celo opisali stavbo, povedali ulico, skratka vse, da ga boste le čim hitreje našli). Aed je resda zelo uporaben in učinkovit pripomoček za oživljanje, a uporabljajte ga le, če je v bližini več oseb in lahko nekdo steče po defibrilator, vi pa medtem izvajate ročno masažo srca – kot že omenjeno pri bolnikih s srčnim zastojem šteje vsaka minuta, zato je bolje, da če ste sami izvajate le masažo srca in ne tečete po defibrilator, saj tako odtekajo dragocene minute.
V Sloveniji letno kar 1700 oseb doživi srčni zastoj, kar 60 % pa se jih zgodi doma, zato je še kako pomembno, da prav vsi poznamo temeljne postopke oživljanja in se pozanimamo, kje je najbližji defibrilator. Ni razloga, da ne bi pomagali osebi, ki nenadoma doživi srčni zastoj, saj se vse poškodbe, ki se morda zgodijo pri nudenju prve pomoči, lahko pozdravijo, izgubljenega življenja pa se ne da vrniti.