V današnjem hitrem in še kako raznolikem življenju se kaj hitro lahko srečamo s situacijo, ki potrebuje malo več pozornosti. Pozornost pa v kolikor smo starši potrebujejo predvsem naši otroci. Kako najbolje skrbeti za malega sebe, kar dejansko predstavlja otrok v družini pa je danes vprašanje s katerim se srečuje marsikdo. Danes imamo na voljo določene strokovnjake, ki nam pri teh vprašanjih lahko pomagajo, temu postopku oziroma pogovoru lahko rečemo tudi družinska terapija. Zmotno je mišljenje ob asociaciji, ki ga dobimo ob besedi terapija, saj je v nas še vedno zasidrano mnenje o zaznamku psihiatričnih bolnišnic, kar je del kolektivne zavesti našega okolja.
Pri vzgoji se je potrebno zavedati naših vplivov na otroke, ki nas v vsem spremljajo in želeli ali ne še kako posnemajo, družinska terapija pa nam skozi obravnavo v pogovoru lahko pripelje do sporne točke, ki je marsikdaj razlog za določene reakcije ali delovanje naših otrok. Če na hitro pogledamo razvoj otrokovega čustvenega sveta, ki se začne že v maminem trebuščku in traja do otrokovega sedmega leta. V tem času se otroci naučijo vseh programov, po katerih bodo delovali tekom življenja. Do sedmega leta je otrok v maminem energijskem prostoru po tem času pa že deluje in sam upravlja z svojim čustvenim sistemom. Družinska terapija v vseh kasnejših obravnavah odkriva težave prav v tem času, morda otrok ni dobil dovolj pozornosti staršev ali pa meje staršev niso bile jasno izražene, morebiti je bila težava v tem, da otroku nismo pustili dovolj prostora za spoznavanje jeze, strahu..
Družinska terapija nam da možnost, da pozitivno v pogovoru obdelamo določeno situacijo, ki je pustila določeno sled v otrokovem življenju. Potrebno se je zavedati, da je naša naloga opolnomočenje otoka ter priprava na samostojno življenje, kar pa je v nekaterih situacijah pa predvsem zaradi neprečiščenih čustev in dogodkov v otroštvu staršev, saj vlečemo zavedne in nezavedne vzorce še iz naših otroštev. Čustvena zrelost ali čuječnost je eden od plusov, ki jih ima družinska terapija.