Uživanje pretirane količine sladkorjev ne koristi našemu telesu, toda ste kdaj pomislili, ali obstaja relativno zdrava izbira, ki vam omogoča sladkanje pijač ter sladic. Eden takih je slovenski med – nakup kakovostnega slovenskega medu lahko opravite celo na spletu – , ki koristno vpliva na različna področja posameznikega življenja. Kateri so ti koristni vplivi medu na zdravje pa bomo preverili v nadaljevanju.
Tradicija čebelastva na Slovenskem
Čebelarstvo in pridelava slovenskega medu segajo daleč v preteklost. Sprva čebele človek seveda ni gojil v panjih, pač pa je njihove produkte in satje nabiral v naravi – običajno vejah dreves, kjer so si ustvarile svoj dom. Kmalu jih je usmeril pripravo bivališč v duplih, pri čemer govorimo o tako imenovanem gozdnem ebelarjenju, ki je bila posebnost mnogih slovanskih plemen. Gozdno čebelarjenje je slovenski med zagotavljalo do 19.stoletja, ko se je preusmerilo v obliko, kot jo poznamo danes. Da bi bolje označili pot čebel nazaj v panjske končnic so med drugim začeli z risanjem nanje, kar je še danes prepoznano kot umetnost našega ozemlja. Razvoj pa je vodil tudi v oblikovanje pravih čebelnjakov, ki jih poznamo še danes.
In kdo so prva velika imena čebelastva pri nas?
Prav vsi veliki čebelarji so delovali v 18. stoletju in jih pogosto povezujemo z zgodovino čebelarjenja ne le pri nas, pač pa po celem svetu. To so bili: Anton Janša, ki je čebelarstvo poučeval celo na Dunaju, jprav tako pa je avtor prvih dveh knjig na temo čebelarjenja – Razprava o rojenju ter Popolni nauk o čebelarstvu. Knjigi sicer nista v slovenskem jeziku, čeprav je eno od njiju želel prevesti Glavar, ki pa ni dobil finančne podpore. Knjigo na temo čebelarstva zapisano v slovenskem jeziku tako dobimo kasneje in sicer jo napiše Janez Goličnik.
Na Antona Janšo je sicer močno vplival duhovnik Peter Pavel Glavar, ki je Janši med drugim pomagal do službe na Dunaju, hkrati pa je bil velik zagovornik čebelarstva. Je ustanovitelj prve čebelarske šole pri nas, povezujemo pa ga tudi z oblikovanjem vaške zadruge.
Poudarimo še pomen Scopolija, ki je med drugim raziskoval področju oploditve matice, po njem pa je poimenovana tudi ena od sodobnih slovenskih znanstvenih revij.
Slovenski med in njegova uporabna vrednost
Slovenski med odlikujejo številne kakovostne lastnosti, zaradi katerih je med v tradicionalni rabi priznan tudi v tradicionalni medicini, obstajajo pa tudi znanstveni dokazi, ki to potrjujejo. Kakovosten med lahko tako povežemo z merljivimi dokazi na področju celjenja ran, različnih nevroloških bolezni, sladkorne boletni, rakavih obolenj, srčno-žilnih obolenj pa tudi bolezni povezanih s prebavnim sistemom. Vzrok za dokazano učinkovitost medu pri zdravljenju različnih obolenj so njegove lastnosti – deluje namreč kot antioksidant, ima pa tudi antibakterijske in protivnetne lastnost, prav tako pa ugodno vpliva na zniževanje nivojev sladkorja v krvi.
Te lastnosti zagotavlja širok nabor snovi, ki se nahajajo v medu – katere je odvisno od same sorte medu. Največ je seveda ogljikovih hidratov (95 – 97 % suhe mase), poleg teh pa se v medu nahajajo različne vrste proteinov (diastaze, invertaze, glukozne oksidaze, katalaze, fosfataze), vitaminov (najpogostejpi je vitamin C), aminokislin, mineralov ter organskih kislin. Pomembne pa so tudi druge spojine, kamor prištevamo flavonoide, polifenole, reducirajoče spojine, alkaloide, glikozide, antrkvinone ter različne mikro- in makroelemente.
Zakaj na mizo postaviti slovenski med?
Ureditev čebelarstva v Sloveniji temelji na tradicionalni pridelavi, ki zajema v večini ročno delo. Slovenski med certificira Čebelarska zveza Slovenije, ki pridelovalcu izda posebno potrdilo o vpisu pridelovalca med pridelovalce slovenskega medu. Tak med ima zaščiteno geografsko označbo, potrjena pa je tudi njegova kakovost. To preveri laboratorij Čebelarske zveze Slovenije, kjer med drugim ocenjujejo lastnosti medu, vključno s prisotnostjo cvetnega prahu ter drugimi posebnostmi, ki jih ima samo naravno pridelan med. Med iz tujine namreč pogosto ni produkt čebel, pač pa gre za sladkorne mešanice, ki stika s čebelami zagotovo niso imele. Potrdilo se izdaja izključno slovenskim pridelovalcem, pri tem pa lahko ti na trg pod to blagovno znamko prodajajo različne vrste medu: cvetličnega, akacijevega, lipovega, smrekovega, kostanjevega, gozdnega ter hojinega.
Zavedajte se, da ko postavite na mizo slovenski med, nanjo ne postavite le kakovostnega pridelka, pač pa s tem podprete lokalne pridelovalce, ki se neprestano trudijo, da ostajajo vrhunski in cenjeni. Z izbiro medu slovenskega porekla potrjujete pomen lokalne pridelave hrane, zmanjšate transportne poti ter na ta način prispevate k trajnostnemu in zelenemu gospodarstvu, ki je osnova za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe.
